Kaj razumemo pod izrazom vročina?

Vročina sama po sebi ni bolezen. Predvsem gre za simptom, ki nakazuje, da se obrambni mehanizmi telesa aktivno borijo proti vsiljivcem, ki lahko škodujejo telesu. Telesna temperatura lahko med drugim naraste zaradi virusnih ali bakterijskih okužb ter poškodb tkiva. O vročini govorimo, ko telesna temperature preseže normalni razpon.

Razpon telesne temperature in vročina
Telesna temperatura čez dan navadno niha. Zvečer je npr. nekoliko višja kot zjutraj. Normalno telesno temperaturo je zato treba obravnavati kot temperaturni razpon. Razpon telesne temperature je mogoče glede na rezultate rektalnih meritev razvrstiti sledeče:
  • normalna temperatura – telesna temperatura med 36,3 °C in 37,5 °C;
  • povišana temperatura – telesna temperatura med 37,6 °C in 38,0 °C;
  • blaga vročina – telesna temperatura med 38,1 °C in 38,5 °C;
  • zmerna vročina – telesna temperatura med 38,6 °C in 39,0 °C;
  • visoka vročina – telesna temperatura med 39,1 °C in 39,9 °C;
  • zelo visoka vročina – telesna temperatura med 40,0 °C in 42,5 °C.
Kakšni so vzroki vročine?
  • Najpogostejši vzroki so virusne ali bakterijske okužbe.
  • Določena zdravila, napadi, rak ali avtoimunske bolezni.
  • Pri otrocih je pogosta je blaga vročina med izraščanjem zob ali po cepljenju.
Med pogoste simptome, povezane z vročino, štejemo:
  • povišano telesno temperaturo,
  • glavobol,
  • bolečine v mišicah in sklepih,
  • drgetanje, tresenje ali mrazenje,
  • potenje,
  • pordelost kože,
  • pospešen srčni utrip,
  • omotico ali slabotnost.
  • Pri zelo visoki vročini: krče, halucinacije ali zmedenost.

Pomnite, da zgoraj navedeni simptomi ne nastopijo nujno hkrati ali pa se sploh ne pojavijo.

Ugotavljanje vročine
Najučinkovitejši in najbolj zanesljiv način ugotavljanja vročine je merjenje telesne temperature s termometrom.
Splošne informacije o telesni temperaturi

Vaše telo prilagaja telesno temperaturo, da bi ustvarilo popolno okolje za življenjsko pomembne procese, kot so encimske reakcije pri presnavljanju (encimi za svoje delovanje potrebujejo določeno temperaturo okolice). Zaradi tega telesna temperatura čez dan niha do 1 °C. Poleg tega obstaja velika razlika med temperaturo v notranjosti telesa (temperaturo sredice) in površinsko temperaturo kože. Zaradi tega ne moremo govoriti o splošno veljavni »normalni« telesni temperaturi. Praviloma je telesna temperatura vedno odvisna od mesta merjenja, nanjo pa poleg tega vplivajo temperatura okolice, starost, stres, trajanje spanca, hormoni in telesna dejavnost.

 

Stekleni in digitalni termometri neposredno merijo telesno temperaturo, ušesni in čelni termometri pa temperaturo sredice določajo z merjenjem infrardečega sevanja vašega telesa. Temperatura meritve v ušesu ali na čelu lahko neznatno odstopa od temperature, izmerjene z digitalnim termometrom rektalno, oralno ali aksilarno, čeprav meritev z digitalnim termometrom izvedete pravilno. Vaša povprečna telesna temperatura se lahko z leti zniža do 0,5 °C.